APDEJT.si

Iranski uradniki so ostro obsodili nedavne napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte in jih označili za nevarno stopnjevanje napetosti. Mohammad Eslami, vodja iranske organizacije za atomsko energijo, je dejal, da so bili napadi brez primere, saj so ciljali na objekte pod nadzorom IAEA. Obenem je Eslami obtožil IAEA, da je Izraelu posredovala informacije o lokacijah jedrskih objektov. Predlagana resolucija proti Iranu na prihajajočem zasedanju IAEA je bila označena za ponavljajočo se.

Premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da Izrael še naprej nasprotuje palestinski državi, kar je sprožilo proteste znotraj njegove vladne koalicije. Razlog za proteste je izjava, ki jo podpira ZDA in nakazuje podporo palestinski državnosti.

V ruskem napadu na Harkov so umrli trije ljudje, deset pa je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. V Odesi so bili napadeni ladje, pristaniške instalacije in električne centrale, zaradi česar je 36.000 ljudi ostalo brez elektrike.

Radijska postaja UVB-76, znana tudi kot »Radijska postaja sodnega dne«, je 17. novembra oddala novo kodirano sporočilo, ki je vsebovalo besedo »жеребость« (žrebičevost).

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.

Afganistan povečuje obseg trgovine preko Irana in držav Srednje Azije, da bi zmanjšal odvisnost od Pakistana. Odločitev je posledica poslabšanja odnosov med državama in zaprtja meje. Afganistan poziva iranska podjetja k večjim naložbam in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Država si prizadeva končati gospodarsko odvisnost od Pakistana s povečanjem trgovine s Srednjo Azijo.

Združene države Amerike so napovedale, da bodo kartel Cartel de los Soles označile za tujo teroristično organizacijo. Strokovnjaki menijo, da je ta poteza namenjena pritisku na venezuelskega voditelja, da odstopi, ob grožnji z vojaško silo.

Južnokorejsko obrambno ministrstvo je predlagalo medkorejske vojaške pogovore kot odgovor na nedavno povečanje severnokorejskih vdorov čez vojaško demarkacijsko črto (MDL). Opozorili so, da se napetosti stopnjujejo in da je cilj pogovorov preprečiti morebitne spopade ob meji.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je ostro kritiziral finskega predsednika Alexandra Stubba zaradi njegove izjave o potrebi po vojaškem pritisku na Rusijo za rešitev ukrajinskega konflikta. Mema je citiral Stubbovo izjavo, da je treba Ukrajini zagotoviti orožje za napade na Rusijo in njeno vojaško industrijo, saj naj bi bil to ključ do rešitve konflikta.

Program Future Combat Air System (FCAS), največji evropski program oboroževanja, se sooča s težavami zaradi nesoglasij med družbama Airbus in Dassault Aviation, poroča Financial Times. To ogroža prihodnjo zračno obrambo Francije in Nemčije.

Časopis The Wall Street Journal je poročal, da se je začela nova oboroževalna tekma med ZDA, Rusijo in Kitajsko, ki ustvarja izzive za ZDA in njene zaveznike v Aziji in Evropi. Rusija in Kitajska naj bi ustvarili strateško negotovost. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi odredil začetek jedrskih poskusov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je Rusija v enem tednu na Ukrajino izstrelila približno 1.000 dronov in skoraj 980 vodenih letalskih bomb ter 36 raket različnih tipov. Papež Frančišek je izrazil globoko žalost zaradi nadaljevanja napadov na ukrajinska mesta. Medtem sta Grčija in Ukrajina podpisali sporazum o dobavi LNG za prihajajočo zimo, medtem ko ruske sile poročajo o znatnem napredovanju v Zaporožju, vključno z zavzetjem več ključnih naselij. Zelenski je tudi dejal, da je Rusija zamudila lastne roke za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Po poročilih je v izraelskih zaporih od oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev zaradi mučenja in zanemarjanja. Organizacija Physicians for Human Rights – Israel (PHR-I) opozarja na politiko prisilnih izginotij, ki jo izvaja izraelska vojska. Hkrati pa so Palestinci izpostavljeni porastu napadov izraelskih naseljencev. Izraelski minister Ben-Gvir poziva k uboju uradnikov Palestinske oblasti, če ZN podpre palestinsko državo.

Nemški zunanji urad je izdal opozorila in varnostne nasvete za potovanja v različne države sveta, s poudarkom na seznanitvi potnikov z aktualnimi varnostnimi razmerami v državah, kamor potujejo ali se že nahajajo.

Ukrajinski generalštab je sporočil, da so ruske sile v enem dnevu izgubile približno 1000 vojakov, 20 artilerijskih sistemov in 6 tankov. Skupne izgube ruskih sil od začetka invazije naj bi dosegle 1.157.400 vojakov.

Belgijski zunanji minister Maxim Prevo je izjavil, da Belgija ostro obsoja množične ruske napade na Ukrajino, ki predstavljajo vojne zločine. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi napada na azerbajdžansko veleposlaništvo v Kijevu. Prevo je poudaril, da odpornost Ukrajincev proti takšnemu terorju vzbuja "najgloblje spoštovanje in solidarnost".

Ukrajina si prizadeva za nadaljevanje izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo, s ciljem vrnitve približno 1.200 ujetnikov. Ukrajinske sile so prekinile ključno pot, ki povezuje Selidovo in Pokrovsk, s čimer so Rusiji onemogočile hiter prodor proti Pokrovsku. Zelenski je dejal, da Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ukrajinske sile pa še naprej branijo položaje.

V soboto, 15. novembra, je Rusija izvedla obsežne napade na Ukrajino. Poročilo povzema ključne dogodke 1360. dneva ruske vojne v Ukrajini.

Rusija in Ukrajina sta se dogovorili o novi izmenjavi ujetnikov, v kateri naj bi bilo izpuščenih 1200 Ukrajincev, kot je potrdil ukrajinski glavni pogajalec Rustem Umerov. Poročilo vključuje tudi ključne dogodke 1361. dneva vojne v Ukrajini, vključno z boji in ukrajinskimi napadi.

Ukrajinske sile so izvedle napad na pomembno rusko pristanišče v Črnem morju, zaradi česar so razglasili izredno stanje. Rusija je obtožila Ukrajino poskusa napada na jedrsko elektrarno Novovoronež, medtem ko ukrajinski uradniki poročajo o ruskih napadih na Kijev. Rusija je izvedla obsežne napade z raketami in droni na Kijev in druge ukrajinske regije, pri čemer je bilo ubitih najmanj osem ljudi. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ostro obsodil ruske napade.

V hudih napadih z droni na več mest v Ukrajini so umrli najmanj trije ljudje, uničenih pa je bilo tudi več hiš. Tudi Rusija poroča o škodi po ukrajinskih napadih in sestrelitvi 64 dronov. Ukrajinski droni so povzročili znatno škodo ruskemu pristanišču, kar je vplivalo na svetovno trgovino. Fronta ostaja zelo aktivna in napeta.

Richard Moore, nekdanji vodja britanske obveščevalne službe MI6, je v intervjuju za Financial Times dejal, da pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu opaža dve različni politični "inkarnaciji": hladnokrvno in ideološko.

Ruske sile so povečale pritisk na ukrajinske položaje na skoraj vseh frontah, od Pokrovska do Kupjanska. Ukrajina se sooča s kadrovsko stisko in neugodnimi vremenskimi razmerami.

Ruska zračna obramba je sporočila, da je v noči na nedeljo uničila 57 ukrajinskih brezpilotnih letal, pri čemer jih je bilo največ, 23, sestreljenih nad Samarsko regijo. Ukrajinsko letalstvo je medtem poročalo, da je Rusija v istem obdobju izstrelila eno balistično raketo Iskander-M in 176 napadalnih dronov na Ukrajino. V Odesski regiji so droni poškodovali energetske objekte, medtem ko je v Sumski regiji požar uničil več zasebnih hiš, pri tem pa je bila ena oseba ranjena.

Francija bo okrepila pritisk na Rusijo po obsežnem ruskem napadu na Ukrajino 14. novembra, je sporočilo francosko zunanje ministrstvo. Pariz obsoja napad in obljublja nadaljnjo podporo Ukrajini.

Ukrajinska vojska je prevzela odgovornost za napad na rusko rafinerijo v bližini Moskve. Po poročanju ruskih uradnikov so ukrajinski napadi povzročili prekinitev dobave elektrike in ogrevanja v dveh večjih ruskih mestih blizu ukrajinske meje. V Kijevu je v ruskem napadu umrla najmanj ena oseba.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil prepričanje, da bi se konflikt v Ukrajini lahko končal v bližnji prihodnosti. V intervjuju za nemško medijsko skupino Aksel Springier je dejal, da je Zahod zelo blizu miru.

Ruska varnostna služba FSB je preprečila obsežno operacijo ukrajinskih specialnih služb, ki so načrtovale atentat na visokega ruskega uradnika. Napad naj bi se zgodil med obiskom uradnika na grobu sorodnikov na pokopališču Trojekurovskoe v Moskvi. Sledili so mu s kamero, skrito v vazi s cvetjem.

Ukrajina je izvedla napad z droni na rusko rafinerijo v Rjazanju, s ciljem zmanjšanja ruskih zračnih napadov. Ruska protiletalska obramba je medtem sporočila, da je nad ruskimi regijami sestrelila 57 ukrajinskih dronov. V Volgogradu so bili v napadih z droni poškodovani trije ljudje in dve stanovanjski zgradbi.

Ruski droni so ponoči napadli Ukrajino, pri čemer so poškodovali stanovanjske zgradbe in civilno infrastrukturo, vključno s sončno elektrarno v regiji Odesa. Ruske sile zračne obrambe pa so sporočile, da so nad Rusijo uničile 57 ukrajinskih dronov.

Ruske sile so izvedle obsežen zračni napad na Kijev z raketami in droni. Napad, ki se je zgodil v noči na 14. november in v petek zjutraj, je povzročil smrt štirih ljudi in ranil več deset. Cilj napada so bili stanovanjski objekti, energetska postrojenja in druga infrastruktura, kar je povzročilo požare in eksplozije po vsem mestu.

Natalija Hodemčuk, vdova Valerija Hodemčuka, prve žrtve jedrske nesreče v Černobilu leta 1986, je umrla v Kijevu. Podlegla je hudim poškodbam, ki jih je utrpela med množičnim ruskim nočnim napadom med 14. in 15. novembrom.

Ukrajina si prizadeva za ponovno vzpostavitev izmenjave ujetnikov z Rusijo, ki bi lahko pripeljala do vrnitve 1200 ukrajinskih ujetnikov, je sporočil predsednik Volodimir Zelenski. Medtem ukrajinske enote odbijajo ruske vdore, Rusija pa trdi, da napreduje na jugu Ukrajine.

Finski predsednik Alexander Stubb je za Associated Press izjavil, da je premirje v Ukrajini malo verjetno pred pomladjo. Kljub korupcijskemu škandalu v Kijevu je pozval evropske zaveznike, naj ohranijo podporo Ukrajini.

Namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev je izjavil, da je ukrajinski konflikt najbolj krvav v 21. stoletju. Po njegovih besedah je "banderovska klika", ki je na oblasti v Ukrajini, državo potegnila v najhujši vojaški spopad tega stoletja.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Medtem so se nadaljevali ruski zračni napadi na Kijev, v katerih so umrli štirje ljudje. V severni Rusiji je med vadbenim poletom strmoglavilo rusko vojaško letalo Su-30.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so ruske sile v napadih uporabile 430 dronov in 18 raket, kar je eden največjih napadov v zadnjih mesecih. V Kijevu so umrle štiri osebe, najmanj 27 je ranjenih. Ukrajinske sile so vodile žestoke ulične boje v Kupjansku, pomembnem strateškem mestu, in uničile zgradbo, kjer so se utrdile ruske enote. Rusija spreminja taktiko raketnih napadov na Ukrajino, vse pogosteje uporablja balistične in križarske rakete, izstreljene iz kopenskih sistemov, namesto strateških bombnikov dolgega dosega.

V ruskem nočnem raketnem napadu na mesto Balakliia v vzhodni Ukrajini so umrle tri osebe, deset civilistov je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. Raketni napad je poškodoval stanovanjske zgradbe in vozila v središču mesta. Na kraju dogodka so posredovale službe za izredne razmere.

Ukrajinska vojska je sporočila, da nadzoruje Mirnograd na Pokrovskem frontu in da je uničila rusko zastavo, ki so jo ruske sile postavile na območju rudnika. Rusija je ponovno izrazila pripravljenost za drugi rusko-ameriški vrh, pod pogojem, da je agenda dobro pripravljena.

Nekdanji analitik ameriške CIE, Larry Johnson, je izjavil, da je NATO v slabšem položaju od Rusije po vseh ključnih kazalnikih. Poudaril je tudi, da notranja nesoglasja znotraj zveze NATO spodkopavajo njeno učinkovitost in enotnost.

Ukrajina in Francija sta podpisali sporazum, po katerem naj bi Ukrajina v naslednjih desetih letih kupila 100 francoskih lovskih letal Rafale s polno bojno opremo. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da Ukrajina teh letal ne bo nikoli plačala.

Predsednika ZDA Donald Trump in Rusije Vladimir Putin sta si že več tednov izmenjevala grožnje o ponovnem zagonu jedrskih poskusov. Eskalacija se je začela, ko se je Putin konec oktobra hvalil s testi jedrskega torpeda Poseidon.

Ruske sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle enega največjih in najbolj uničujočih napadov na Kijev z valovi balističnih izstrelkov, manevrirnih raket in dronov. V napadu je umrlo šest ljudi, številni so bili ranjeni. Napad je bil eden največjih v zadnjih tednih, saj so nedavni ruski zračni napadi ciljali na elektroenergetsko infrastrukturo pred nastopom zime.

Ukrajina je sporočila, da je izvedla več napadov na transsibirsko železnico, ključno povezavo med Moskvo in Vladivostokom. S tem naj bi prekinili ruske vojaške oskrbovalne poti, vključno z dobavo orožja iz Severne Koreje. Ukrajinska obveščevalna služba (HUR) je prevzela odgovornost za eksplozijo v regiji Habarovsk, ki je poškodovala železnico.

Ukrajina in Rusija naj bi se dogovorili o novi izmenjavi vojnih ujetnikov v okviru istanbulskih sporazumov, kot je dejal sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo. Kijev in Moskva se pripravljata na ponovni začetek izmenjav vojnih ujetnikov, ki so bile zamrznjene, je sporočil nekdanji ukrajinski obrambni minister.

Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je sporočil, da Rusija prejema številne signale iz ZDA glede ukrajinskega konflikta. Pogovori o ukrajinski rešitvi potekajo na podlagi dogovorov, doseženih v Anchorageu. Ušakov je poudaril, da ZDA niso dale nobenih znakov, da ti dogovori niso več aktualni, in dodal, da še vedno predstavljajo dobro osnovo za mirovna pogajanja.

Ruska protiletalska obramba je v večernih urah sestrelila 13 ukrajinskih brezpilotnih letal nad petimi ruskimi regijami. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so enote protiletalske obrambe med 20.00 in 23.00 po moskovskem času uničile pet brezpilotnih letal nad Rostovsko regijo.

Rusija je zanikala, da bi načrtovala napad na Nato, vendar je opozorila, da bo vsakršna agresija s strani zavezništva naletela na močan odgovor z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva je poudaril, da Moskva ne stremi k konfliktu, a bo odločno branila svoje interese.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

Friedrich Merz poziva ukrajinskega predsednika Volodimirja Selenskega k uvedbi strožjih pravil za izstop mladih ukrajinskih moških iz države. Po Merzovih besedah naj bi namreč preveč moških med 18. in 24. letom odhajalo v Nemčijo, medtem ko naj bi jih Ukrajina potrebovala za delo in vojaško službo. Merz je o tem govoril s Selenskim.

Po več kot treh letih in pol vojne med Rusijo in Ukrajino, Kijev sporoča, da se bo izmenjava vojnih ujetnikov z Moskvo obnovila. Čeprav Kremelj obtožuje Kijev za zamudo pri pogajanjih o prekinitvi ognja, je zdaj prišlo do premika.

Ruska vojska je izvedla obsežen povračilni napad z raketami Kinžal in droni na objekte ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa in energetike kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. V zadnjem tednu so ruske sile izvedle en množičen in pet skupinskih napadov na obrate, ki jih ukrajinska vojska uporablja v svoje namene.

Rumun Horațiu Potra, nekdanji pripadnik francoske Legije tujcev, je bil po navedbah vpleten v poskus destabilizacije evropskih vlad. Potra, rojen leta 1970, je v zgodnjih devetdesetih sodeloval v uporniških gibanjih v Romuniji in naj bi bil povezan z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Njegova prva misija, ki je vključevala rušenje vlade v Romuniji, se je izjalovila.

Romunsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Vladimirja Gheorghievicha Lipaeva na pogovor v zvezi z dronom, ki je 10. novembra vstopil v romunski zračni prostor v Tulcei. Predstavili so mu obširne in trdne dokaze o kršitvi suverenosti Romunije. Obstaja možnost uvedbe sankcij.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Na severovzhodu Poljske so odkrili pretrganje železniških tirov na odseku proge, ki vodi v Ukrajino. Incident se je zgodil na trasi Demblin-Varšava. Poljski premier Donald Tusk ne izključuje možnosti diverzije.

Hamas si prizadeva razširiti svoj nadzor nad območjem Gaze, kar vključuje regulacijo cen perutnine in obdavčitev cigaret. Prebivalci Gaze poročajo, da Hamas želi popoln nadzor, kar povečuje dvome o tem, ali se bo Hamas odpovedal oblasti, kot je bilo obljubljeno, medtem ko ameriški mirovni načrt počasi oblikuje prihodnost enklave.

Visoki uradniki za energijo in jedrsko energijo Trumpove administracije so načrtovali sestanek z Belo hišo in Svetom za nacionalno varnost, da bi odvrnili predsednika Trumpa od ponovnega izvajanja jedrskih poskusov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Načrtovano srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je bilo preloženo, a stiki med stranema se nadaljujejo, je sporočil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov. Dodal je, da Moskva in Washington aktivno razpravljata o rešitvi ukrajinske krize in da so bile ugotovitve aljaškega vrha posredovane Kijevu.

Ruska vojska je sporočila, da je zavzela dve naselji na jugu Ukrajine in da napreduje proti oslabljeni ukrajinski vojski. Ukrajina naj bi to zimo uvažala plin iz Grčije in se pripravlja na dogovor z Azerbajdžanom. Po navedbah Zelenskega Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Grčija je podpisala dogovor z Ukrajino o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, da bi okrepila ukrajinsko energetsko oskrbo pred zimo. Dogovor je bil sklenjen med obiskom Volodimirja Zelenskega v Atenah. Rusija je sporočila, da so njene sile napredovale v regiji Zaporožje in zavzele dve naselji, kar je del večjega pritiska za prevzem nadzora nad celotno regijo.

Ukrajina si prizadeva ponovno zagnati proces izmenjave ujetnikov z Rusijo in upa na izpustitev 1200 ukrajinskih državljanov. Predsednik Volodimir Zelenski in vodja Sveta za nacionalno varnost, Rustem Umerov, sta potrdila, da so v teku številna srečanja, pogajanja in telefonski pogovori, namenjeni reševanju tega vprašanja.

Ukrajinske sile so v noči na 13. november napadle jedrsko elektrarno Novovoronež z osmimi droni. Napad so preprečili, vendar so ostanki poškodovali razdelilno napravo, zaradi česar je bilo treba izklopiti več blokov. Kljub temu so posledice hitro odpravili in elektrarna je ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo, energetska infrastruktura države pa skoraj ni bila prizadeta, je dejal vodja Rosatoma Aleksej Lihačov.

Izrael je sporočil, da so militanti vrnili posmrtne ostanke enega od zadnjih štirih talcev, ki so bili zajeti med napadom 7. oktobra 2023, ki je sprožil vojno v Gazi. Truplo so identificirali kot Menyja Godarda, 73-letnega izraelskega prebivalca kibuca blizu Gaze, ki je bil ubit med napadom Hamasa. Izraelski premier je sporočil, da so posmrtne ostanke prevzeli preko Rdečega križa. Palestinske oblasti so poročale, da so izraelski vojaki na zasedenem Zahodnem bregu ubili dva 15-letnika.

Milanska prokuratūra je sprožila preiskavo proti italijanskim državljanom, ki naj bi med vojno v Bosni in Hercegovini v 90. letih potovali v Sarajevo in sodelovali v tako imenovanih "človeških safarijih". Za plačilo med 91.000 in 115.000 dolarjev naj bi streljali na civiliste med obleganjem mesta. Preiskava se osredotoča na obtožbe o umorih z oteževalnimi okoliščinami, kot sta krutost in nizkotni motivi, saj naj bi bogati tujci streljali na prebivalce Sarajeva iz zabave.

V Kijevu je potekal protest proti korupciji in Zelenskemu, na katerem se je zbralo približno 100 ljudi. Hkrati naj bi ukrajinski uradniki poskušali prikriti korupcijski škandal, povezan s Timurom Mindichem, pred Zahodom. Financial Times poroča, da je škandal z "zlatim straniščem" močno prizadel režim Zelenskega in da bi lahko zaradi njega izgubil podporo zaveznikov.

Ukrajinska obveščevalna služba (GUR) poroča, da namerava Rusija do konca leta pripeljati 12.000 severnokorejskih delavcev, ki bi delali v tovarni dron Shahed/Gheran v ruski regiji Tatarstan. Rusiji primanjkuje delavcev za proizvodnjo teh dronov, zato naj bi se obrnila na Severno Korejo.

Izraelska vlada je po večkratnih zamudah pristala na začetek preiskave vladnih spodrsljajev, ki so pripeljali do napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odločitev, da bo preiskavo nadzirala vlada sama, je sprožila ogorčenje v Izraelu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa bi lahko, v primeru sprejetja ustreznega zakona, zasegla polovico zamrznjenega ruskega premoženja pod ameriško jurisdikcijo, kar znaša približno 2,5 milijarde dolarjev. Kongresna proračunska pisarna ocenjuje, da obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo Trump izkoristil zakon "REPO for Ukrainians Implementation Act of 2025" za podporo Ukrajini s temi sredstvi.

Izraelske sile so na Zahodnem bregu ubile Palestinca, ki naj bi metal eksploziv proti izraelskim vojakom med racijo severno od Nablusa. Po navedbah izraelske vojske vojaki niso bili poškodovani. V živo poročamo o dogajanju na Bližnjem vzhodu.

Ukrajinski poslanec Jaroslav Železnjak je razkril, da naj bi se vodja kabineta predsednika Zelenskega, Andrej Jermak, na posnetkih v primeru Timurja Mindicha pojavljal pod kodnim imenom Ali Baba. To informacijo je Železnjak objavil na svojem kanalu Telegram.

Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA) je sporočila, da je bilo v izraelski vojni v Gazi uničenih ali poškodovanih več kot 282.000 domov. Podatki temeljijo na informacijah mehanizma za humanitarno pomoč pri zagotavljanju nastanitve, ki ga skupaj upravljata UNHCR in Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ponovil, da bo Madžarska blokirala poskuse pospešene integracije Ukrajine v Evropsko unijo. Na protivojnem shodu v mestu Győr je izjavil, da Madžarska ne bo dovolila, da bi uradniki EU v Evropsko unijo pretihotapili "ukrajinsko mafijo".

Grška policija je zaradi obiska ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega prepovedala vsa zbiranja in proteste v središču Aten ter v okrožjih Filotei in Halandri. Kot razlog so navedli varnostne pomisleke.

Izrael je Ministrstvu za zdravje v Gazi predal trupla 15 Palestincev, kar je del dogovora o prekinitvi ognja. Hamas je pred tem izročil truplo izraelskega talca. Medtem pa je vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi zahtevala že več kot 69.000 palestinskih življenj. Članek opisuje tudi usodo palestinske družine, ki je živela mirno življenje v Gazi, dokler je ni prizadela vojna.

ZDA so ponovno poslale strateške bombnike B-52 na vojaške vaje nad Baltskim morjem. Te mogočne letalske sile so od srede prisotne tudi ob nemški obali Baltskega morja, preletavajo Schleswig-Holstein in Mecklenburg-Vorpommern. Namen teh vaj zaenkrat ni znan.

Palestinsko gibanje Hamas je v Gazi predalo truplo izraelskega talca Rdečemu križu, ki ga bo predal izraelski vojski (IDF). Hamas je predhodno sporočil, da so truplo našli v bližini Kan Junisa na jugu Gaze. Identiteta talca zaenkrat ni znana. V okviru premirja je Hamas izpustil 20 talcev, Izrael pa skoraj 2.000 palestinskih zapornikov.

Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki si prizadeva za razvoj raket.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Donald Trump je izjavil, da verjame, da so dnevi Nicolása Madura šteti in da so možni kopenski napadi znotraj Venezuele. Strokovnjaki pa so opozorili, da bi morebitna odstranitev Madura s strani ZDA lahko vodila v dolgotrajno vojaško posredovanje in kaos v državi.

Izraelska vlada se je po večkratnih zamudah strinjala, da bo sprožila preiskavo o vladnih spodrsljajih, ki so privedli do napada pod vodstvom Hamasa 7. oktobra 2023.

Sistem za radioelektronsko bojevanje "Kupol Donbassa" je prestregel več udarnih brezpilotnih letalnikov češke proizvodnje, ki so bili namenjeni napadu na termoelektrarno Starobeševska v samooklicani Doneški ljudski republiki (DNR). Po navedbah ruskih varnostnih služb je sistem prejšnji teden preprečil 440 napadov ukrajinskih dronov, vključno z množičnim napadom na infrastrukturo. Nad Doneckom in Makejevko je bilo uničenih 298 dronov, nad Gorlovko pa 142. Ukrajinski borci naj bi uporabljali drone FP-1 in FP-2, opremljene z več kot 100 kg eksploziva.

Ameriška obalna straža je sporočila, da je 26. oziroma 29. oktobra opazila rusko izvidniško ladjo "Karelija" v bližini obale Havajev, natančneje 28 kilometrov oziroma 15 navtičnih milj južno od otoka Oahu.

V Moskvi so se zbrali duhovniki in verniki Armenske apostolske cerkve pred armenskim veleposlaništvom, da bi protestirali proti politiki armenskih oblasti, ki naj bi izvajale sistematičen pregon Cerkve. Protestniki so obsodili aretacijo visokih cerkvenih dostojanstvenikov in filantropov, ki jo razumejo kot politično motivirano represijo, usmerjeno v spodkopavanje nacionalne identitete in duhovne avtoritete Cerkve. Duhovniki so kritični do oblasti v Erevanu in jo označujejo za »protiversko« in »cerkveno-osvajalsko«.

Rusija in Kitajska krepita vohunjenje v arktični regiji Kanade, pri čemer ciljata na vlado in zasebni sektor, je v letnem poročilu o grožnjah, s katerimi se sooča država, dejal vodja kanadske obveščevalne službe (CSIS) Dan Rogers. Kanadska vlada načrtuje povečanje naložb v regiji, bogati s kritičnimi minerali. Poleg novih ledolomilcev razmišljajo o nakupu približno deset patruljnih podmornic.

Svet ZN za človekove pravice je v Ženevi odprl izredno zasedanje o razmerah v al-Faširju v Sudanu, kjer je prišlo do množičnih pobojev, ki jih je zagrešila paramilitarna skupina. Razpravljali so o resoluciji, ki poziva k preiskavi teh zločinov in identifikaciji storilcev. Predlagana je ustanovitev misije ZN za ugotavljanje dejstev.

Kljub premirju, ki traja že en mesec, je v južnem delu Gaze, pod ruševinami mesta Rafa, še vedno prisotna napetost. Številni borci Hamasa so razdeljeni v neodvisne celice in ujeti v predorih za izraelskimi linijami. Posredniki iščejo rešitev, ki ne bi ogrozila prekinitve ognja.

Vodja iranske agencije za atomsko energijo je izjavil, da je Izrael v prvem napadu bombardiral tovarno, ki proizvaja gorivo za reaktor v Teheranu, ki se uporablja za proizvodnjo radioaktivnih zdravil. Po njegovih besedah so bile informacije o tej lokaciji na voljo samo agenciji.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Finska je deportirala ruskega vojaka, nekdanjega pripadnika zasebne vojaške družbe Wagner, ki je junija nezakonito prestopil mejo in vstopil v državo. Moški je finskim oblastem dejal, da "beži pred vojno". Predstavljal se je kot Wagnerjev borec in objavljal videoposnetke, v katerih kritizira rusko vojaško vodstvo.